Regijski posvet v Posavski regiji

 
 
 

Poročilo posveta ”Do večje konkurenčnosti regije z aktivnimi partnerstvi - uspešni modeli krožnega gospodarstva, vzpostavljeni na sodelovanju”

1. Posavska regija - ključna dejstva in kazalniki

Osnovni podatki

Posavska regija ima izjemen geostrateški potencial, saj je obmejna regija, prometno dobro razvita ter naravno in gospodarsko povezana. Razviti so tako kmetijstvo in turizem, kot tudi industrija, zato so možnosti za povezovanje proizvodnih in storitvenih kapacitet v zaprte kroge velike, prav tako možnosti za sonaraven razvoj življenjskega in naravnega okolja.

Prebivalstvo

V posavski statistični regiji so v 2015 živelo približno 75.000 prebivalcev, ali 4 % vseh prebivalcev Slovenije. Naravni prirast je v 2015 na 1.000 prebivalcev znašal –0,6, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa 1,7. V regiji je bilo 38 študentov na 1.000 prebivalcev, kar je blizu slovenskemu povprečju (39). 22% delovno aktivnega prebivalstva je imelo zaključeno tericarno izobraževanje. Delež oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil tukaj med vsemi regijami drugi najvišji (16,8 %), s svojimi dohodki pa je težko ali zelo težko preživela več kot tretjina tukajšnjih gospodinjstev. Stopnja brezposelnosti v tej regiji (6,0 %) je bila najnižja med vsemi regijami v Sloveniji. Skoraj tretjina delovno aktivnih prebivalcev te regije je v 2015 delala v drugi regiji. Povprečna mesečna neto plača v posavski statistični regiji je bila za skoraj 60 EUR nižja od slovenskega povprečja; znašala je 955 EUR (Statistični urad RS, 2017).

Geografija

Posavska regija sodi med manjše slovenske regije.  Slabih tisoč kvadratnih metrov v jugovzhodnem delu Slovenije je redko poseljenih, pokrajino pa zaznamujejo  reke Sava, Krka in Sotla. Šest mestnih središč Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Radeče in Bistrica ob Sotli predstavlja gospodarsko živahna urbana stičišča. Zaradi majhnega teritorialnega obsega in skromnega števila prebivalstva ima regija šibko gravitacijsko zaledje, zato se ni uspelo razviti večje regionalno središče, ampak si danes to funkcijo delita občinski središči Krško in Brežice. V regiji je približno tretjina urbanega prebivalstva, medtem ko največji delež regije tvori podeželsko območje, ki zajema hribovit in gričevnat svet, pa tudi območje Krško-Brežiškega polja kjer se nahajajo številna naselja. Glavni razlog, da podeželje v regiji še vedno zavzema največji delež, so ugodne naravne danosti za kmetijsko dejavnost, ki je bila nekdaj glavna gospodarska panoga (RRA Posavje, 2017).

Gospodarstvo

BDP na prebivalca te regije je znašal 15.614 EUR, kar je 20% manj od slovenskega povprečja. Skoraj polovica regionalne bruto dodane vrednosti je bila ustvarjena v industriji, kar je bil tretji največji delež med vsemi regijami (Statistični urad RS, 2017).

Poleg nadpovprečne kmetijske zastopanosti je v gospodarski strukturi glede na slovenske razmere tudi nadpovprečna usmerjenost v sekundarne dejavnosti – regija ima še vedno močno razvito industrijo. Najpomembnejši industrijski kraj je Krško s papirno, lesno, gradbeno, kovinskopredelovalno, elektrotehnično, tekstilno in živilsko industrijo, sledi mu Sevnica s tekstilno, kovinsko, gradbeno, kemično in lesno industrijo, v Brežicah pa so se razvili manjši obrati strojno-kovinske, pohištvene in predelovalne industrije.

V sekundarnem sektorju ima v Posavju velik pomen energetika. Regija v slovenskem prostoru predstavlja pomemben energetski bazen, saj letno proizvede kar cca. 37,9 % celotnih potreb po električni energiji v Sloveniji. Pri tem ima največjo vlogo Nuklearna elektrarna Krško z močjo 727 MW (Podatki NEK), ki proizvede približno četrtino potreb električne energije v Sloveniji. Preostali energetski obrati v regiji so še Termoelektrarna v Brestanici in hidroelektrarne na spodnji Savi.

V regiji je relativno dobro razvit tudi turizem, ki predvsem v občini Brežice predstavlja zelo pomembno dejavnost. Glavni nosilec te dejavnosti v Brežicah so Terme Čatež, ki ustvarijo večino nočitev v regiji in so tudi podjetje z zelo visokim številom nočitev na leto na ravni države.

Regija Posavje ima tudi izredno pomembno strateško lego. Skozi regijo poteka avtocesta Ljubljana – Zagreb in ob njej je vojaško-civilno letališče Cerklje ob Krki (RRA Posavje, 2017).

Ključni viri

Posavska regija je bogata z različnimi vrstami virov. V Območni enoti Posavje Gospodarske zbornice Slovenije (2017) so naredili pregled ključnih virov:

Surovinsko bazo sestavljajo predvsem:

  • les – pohištvena industrija

  • gramoz, pesek – gradbeništvo

Vodni potenciali:

  • hidroenergetski potencial spodnje Save

  • termalne vode – turizem, zdraviliška dejavnost

  • viri pitne vode, slapovi, reke: turizem

Prostor:

  • Ugodne klimatske razmere in kmetijske površine, ki predstavljajo 48 % delež površin Posavja, kjer so ugodni pogoji za razvoj kmetijstva, predvsem sadjarstva in zelenjadarstva ter

  • posavsko hribovje, kjer so ugodni pogoji za razvoj vinogradništva – Bizeljsko Sremiški in Dolenjski vinorodni okoliš.Geografski položaj:

    • bližina milijonskega mesta Zagreb

    • ugodna prometna lega: vestna in železniška povezava, letališče Cerklje ob Krki

    Glavni viri onesnaževanja v regiji so avtocesta, NEK in deponija nevarnih odpadkov, gnojila, ki predvsem na Krškem polju prihajajo v stik z vodnimi viri ter vojaško letališče, predvsem z vidika hrupa. V 2015 je tukaj nastalo 463 kg komunalnih odpadkov na prebivalca; ločeno so jih zbrali 68 % (Statistični urad RS, 2017).

    2. Ključne točke posveta

    Posvet je v obliki interaktivne delavnice Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije z naslovom: Dobre prakse krožnega gospodarstva v Posavski regiji in povezovanje z ostalimi akterji v Sloveniji organiziralo Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije, ki deluje pod okriljem Kabineta predsednika Vlade RS, v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Posavje ter konzorcijem izvajalcev projekta Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije, ki ga povezuje platforma Circular Change. Potekal je v sredo, 4. oktobra 2017 v Mladinskem centru Brežice, sejna soba 1. nadstropje, Gubčeva 10 a, Brežice.

    Program in udeleženci

    Uvodni nagovori: g. Ivan Molan, župan Občine Brežice; Tadej Slapnik, državni sekretar v KPV in vodja Partnerstva za zeleno gospodarstvo

    Na kratko o regiji in predstavitev projekta Kažipot: g. Martin Bratanič, Posavska regija, direktor RRA; Ladeja Godina Košir; Predstavitev projekta in navodila

    Lokalni primeri dobre prakse: Darko Gorišek, direktor GZS OZ Posavje, Krožno gospodarstvo v Posavju; Janja Starc, sekretarka/direktorica OOZ Krško, Zeleno malo gospodarstvo, Petra Grajžl, Komunala Brežice d.o.o., Od smetarjev do varuhov narave

    Delavnice: potenciali, priložnosti in ovire 

    Plenarno: predstavitev delavnic, razprava in oblikovanje seznama priporočil za razvoj krožnega gospodarstva v 

    Zaključek: sklepi, priporočila in razprava o vključitvi zaključkov v Kažipot

    3. Priložnosti za razvoj krožnega gospodarstva

    Udeleženci interaktivnih delavnic so prepoznali naslednje priložnosti v posavski regiji:

    Koriščenje obmejnega statusa – več med-regionalnih projektov z Republiko Hrvaško

    Voda, turizem:

    • možnost uporaba vodnih virov za krožne prakse v kmetijstvu (namakanje), ogrevanje, turizem (bolj pestra ponudba dejavnosti okoli vodnih virov)

    • Športno-rekreacijske dejavnosti

      • Vpeljava »zero waste« načel v zdraviliščih

      • Preučitev možnosti za postavitev vetrnih elektrarn

      • Razvoj pametnih vasi

      Kmetijstvo:

      • poudarek na eko kmetijstvu

      • uporaba geotermalne vode, organskih odpadkov za gnojenje, peletov za energijo

      • Vzgoja odpornih sort v kmetijstvu

      Industrija, podjetništvo:

      • Uporaba sekundarnih surovin v obstoječih proizvodnih podjetjih

      • Nižji DDV za izdelke iz recikliranih materialov

      Uvajanje davčnih olajšav za zelena delovna mesta

      Gospodinjstva: uporaba deževnice in drugih odpadnih vod

      • Vzpostavitev lokalnega okoljskega sklada

      Ravnanje z odpadki:

      • Zbiranje in poraba vseh virov v komunalnih podjetjih

      • Izboljšanje davčnih instrumentov za prodajo/obdelavo odpadkov

      • Vzpostavitev med-regionalnih centrov za obdelavo odpadkov – koriščenje ekonomij obsega

      4. Ovire za razvoj krožnega gospodarstva

      Udeleženci interaktivnih delavnic so prepoznali naslednje ovire za razvoj krožnega gospodarstva v Posavju:

      • prenizka ozaveščenost

      • premalo sodelovanja in povezovanja

      • premalo sodelovanja med ministrstvi

      • Občine nimajo izdelanih strategij za trajnostni razvoj

      • prisotnost NEK – omejuje nekatere dejavnosti

      • visoke koncesije pri uporabi geotermalne vode

      • za obrtnike in male podjetnika – škodljiva regulativa

      5. Primeri dobrih praks v regiji

      Čezmejni pilotni projekt večnamenske ureditve Save

      Varuhi vode smo vsi, ki jo uporabljamo in ob njej živimo, ne glede na meje. Zato je čezmejno sodelovanje in vključevanje različnih deležnikov še kako pomembno za preudarno skrb za vodne vire. V okviru t.i. podonavske strategije, ki jo sprejela Evropska unija je še posebej omenjen  razvoj trajnostne rabe v porečju Save na mejnem območju med Slovenijo in Hrvaško, zato so v RRA Posavje skupaj s Službo Vlade RS za razvoj inevropske zadeve, Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za promet, Ministrstvom za gospodarstvo, Mestno občino Ljubljana ter Inštitutom za vode Republike Slovenije zasnovali platformo za projekte, ki jih je na tem območju potrebno obravnavati celostno, ne vsakega posebej.

      V sklopu strategije je že bila izvedena ureditev območja ob nastajajoči HE Mokrice, kjer so s celovitim in vključujočim pristopom rečno nabrežje naredili bolj primerno za turizem, rekreacijo, kolesarstvo, izboljšali plovnost in plovno varnost, izboljšali infrastrukturo, dodali možnosti za izobraževalne dejavnosti, itd. S tem so v Posavju nadaljevali tradicijo dobrega čezmejnega sodelovanja, v prihodnosti pa načrtujejo še več skupnih projektov za revitalizacijo območij ob Savi.

      Kostak

      Kostak, komunalno in gradbeno podjetje d. d. je družba z več kot 60-letno tradicijo in danes največje podjetje na področju komunalnih dejavnosti v Sloveniji ter vodilno gradbeno podjetje v posavski regiji. Družba v zadnjem obdobju intenzivno širi svoje tržne dejavnosti, predvsem na področju gradbeništva, pa tudi obdelave odpadkov, vzdrževalnih in čistilnih ter ostalih dejavnosti in storitev. Posebej ponosni so na sortirne mehanske linije za ločevanje odpadkov, ki jih uporabljajo na vseh kontinentih sveta.

      Družba Kostak že je v letu 2003 skupaj z Občino Krško zgradila Center za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad, ki je postal temelj sistema ločenega zbiranja odpadkov v občinah Krško in Kostanjevica na Krki. Center je v letu 2012 nadgradila avtomatizirana sortirna linija za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki omogoča, da se iz ostanka odpadkov izločilo biorazgradljivi odpadki in druge ločene frakcije kot so papir, plastika, kovine, sestavljena embalaža in gorljiva frakcija. Tovrstna investicija je se hitro povrne, saj se vse surovine, pridobljene skozi proces ločevanja lahko prodajo, odpadni material je pa pogosto tako čist, da doseže višjo ceno od izvornega.

      V letu 2015 je sledila izgradnja pokrite kompostarne, ki omogoča obdelavo bioloških odpadkov, celovit sistem ravnanja z odpadki pa je zaključila proizvodna linija za alternativna goriva, ki deluje od leta 2016. Celotni sistem ravnanja z odpadki omogoča obdelavo 95 odstotkov odpadkov, kar pomeni, da se na odlagališče odloži zgolj 5 odstotkov.

      VIPAP Videm Krško

      VIPAP je največji proizvajalec papirja v Sloveniji ter vodilni proizvajalec časopisnega papirja v JV Evropi, ki dodano vrednost ustvarja s pomočjo dovršenih tehnoloških procesov pri proizvodnji vlaknin in papirja, z zagotavljanjem celovitih in kakovostnih rešitev za svoje uporabnike ter delovanjem v sožitju z naravnim in širšim družbenim okoljem.

      Zavedajo se, da prihodnost temelji le na razvoju in proizvodnji okolju prijaznih izdelkov ter uporabi okolju prijaznih tehnologij, tato so v zadnjih petnajstih letih izvedli vrsto ekološko-tehnoloških posodobitev, od leta 2006 pa so, skladno z okolju prijazno vizijo delovanja, usmerjeni pretežno v proizvodnjo recikliranega papirja. Pri svojih dejavnostih so tako uspešni, da je Posavje danes neto uvoznik starega papirja. Danes svoje poslanstvo vidijo v proizvodnji in trženju kakovostnih papirjev na osnovi recikliranih vlaknin v kombinaciji z lesovino in sulfatno celulozo.

      Komunala Brežice

      V Komunali Brežice svojo vizijo razvoja ponudnikov komunalnih storitev – od smetarjev do varuhov narave – jemljejo resno, s kopico projektov, s katerimi želijo krožno gospodarstvo in pomen pravilnega ločevanja odpadkov približati občanom. 2015 so začeli s projektom brezplačne menjave uporabnih stvari »Prinesi-odnesi«. Od takrat je novega lastnika dobilo že več kot 20.000 uporabnih stvari, kar pomeni za 10 ton manj odloženega kosovnega odpada. Prav tako sodelujejo z Zadrugo Dobrote (Tekstilnica) pri obdelavi odpadnega tesktila, ki ni primeren za ponovno uporabo. Projekt je bil tako uspešen, da ga bodo v sodelovanju z drugimi komunalnimi službami kmalu razširi na državni nivo.

      Viri

      Statistični urad RS (2017). Posavje. Najdeno 4.10.2017 na spletnem naslovu  http://www.stat.si/obcine/sl/2015/Region/Index/6

      GZS OZ Posavje (2017). Predstavitev regije Posavje. Najdeno 4.10.2017 na spletnem naslovu https://www.gzs.si/oz_posavje/vsebina/O-regiji-Posavje/Predstavitev-regije-Posavje

      RRA Posavje (2017). O Posavju. Najdeno 4.10.2017 na spletnem naslovu https://www.rra-posavje.si/o-posavju.html

Fotografije in celoten članek si lahko ogledate na Dolenjskilist.si.

 
Tin and Iza