Poročilo posveta ”Potenciali krožnega gospodarstva v Savinjski regiji”

1. Savinjska regija - ključna dejstva in kazalniki

Osnovni podatki

Savinjska regija je s svojo strateško lego v središču Slovenije in razvitostjo industrije izjemnega pomena za razvoj krožnega gospodarstva v Sloveniji, kar dokazujejo številni uspešni projekti velikih kot tudi srednjih in malih podjetij ter neprofitnih organizacij. Ob številnih podjetjih ima tudi številna naravna bogastva in vire kar veča njen potencial za uveljavljanje krožnih praks.

Prebivalstvo

V savinjski statistični regiji je v 2015 živelo približno 254.000 ljudi oz. 12 % prebivalcev Slovenije. Povprečna starost prebivalcev te regije je bila med nižjimi, 42,5 leta, naravni in selitveni prirast je bil pozitiven. Višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je imelo 23 % prebivalcev starih med 25 in 64 let, kar je manj od povprečja v celotni Sloveniji (27 %). Stopnja brezposelnosti v regiji je bila 10,4 %, kar je nekoliko višje od slovenskega povprečja (9,0 %). Povprečna mesečna neto plača je bila za skoraj 70 EUR nižja od slovenskega povprečja in je znašala 945 EUR. Stopnja tveganja revščine je bila v regiji najvišja med vsemi slovenskimi regijami (16,8 %) (Statistični urad RS, 2017)

Geografija

Regija je geografsko zelo raznolika, obsega alpski svet, Zgornje Savinjske doline, del Kamniško-Savinjskih Alp, Spodnjo Savinjsko dolino, Kozjansko Gričevje in Velenjsko kotlino. Velikost regije je 2.301 km2, kar predstavlja 11,4 % celotne površine Slovenije. Največji urbani središči sta Celje s približno 50.000 prebivalci in Velenje s približno 32.000 prebivalci. 30% vseh zemljišč je namenjenih kmetijstvu (RASR, 2011).

Gospodarstvo

Regija je ustvarila več kot 11 % nacionalnega BDP (3. mesto med statističnimi regijami). Povprečna plača je v 2015 znašala 945€, kar je 93% slovenskega povprečja.

Gospodarski razvoj regije zaznamujejo velike gospodarske družbe, veča se pa tudi število srednje velikih in manjših podjetij. V regiji je konec leta 2010 delovalo skupaj 5.226 gospodarskih družb, ki je zaposlovalo 58.192 ljudi. V regiji deluje osem območnih obrtno-podjetniških zbornic, v katerih je registriranih 5.944 pravnih oseb s 23.700 zaposlenimi (RASR, 2011).

45,2 % regionalne bruto dodane vrednosti je bilo ustvarjene v dejavnosti industrija, kjer prevladujejo velika podjetja (Statistični urad RS, 2017) Med največje gospodarske sisteme v regiji se uvrščajo DARS, Steklarna Rogaška, Gorenje Velenje, Unior Zreče, Termoelektrarna Šoštanj, Cinkarna Celje, Kovintrade Celje, Premogovnik Velenje, Štore Steel, BSH Hišni aparati Nazarje, Engrotuš Celje in SG Automotive Slovenske Konjice, med srednje velike pa Plastika Skaza, Zlatarna Celje, KLS Ljubno, Cetis, Bisol Latkova vas, EMO Orodjarna, Terme Olimia, GKN Driveline Slovenija, Steklarna Rogaška, GIC Gradnje, SwatyComet, Etol, Konus Konex, Kozmetika Afrodita in več drugih (RASR, 2011).

Za gospodarstvo regije je značilno tudi večje število tehnološko sodobnih in uspešnih orodjarn, v regiji je tudi sedež TECOS, razvojnega centra slovenskega orodjarstva. V regiji posluje več bank, zavarovalnic in hranilnic, najdlje Banka Celje. V Celju deluje tudi družba Celjski sejem, ki prireja sejemske dogodke, od katerih je najbolj znan Mednarodni obrtni sejem (RASR, 2011).

Savinjska regija ima dobre pogoje za kmetijstvo, ki predstavlja temelj strateškega razvoja podeželja. Med kmetijskimi aktivnostmi v regiji prevladujejo živinoreja, proizvodnja mleka, vinogradništvo in sadjarstvo ter gozdarstvo. Posebnost regije je tradicija hmeljarstva, edinstvena v Sloveniji in značilna za Spodnjo Savinjsko dolino (RASR, 2011).

V sektorju turizma je v ospredju sedem naravnih termalnih zdravilišč, to so Terme Olimia, Thermana Laško, Terme Topolšica, Terme Zreče, Rimske Terme, Zdravilišče Rogaška Slatina z vrelci naravne mineralne vode in Terme Dobrna, najstarejše slovensko termalno zdravilišče.

Najpomembnejša prometna smer v Savinjski regiji je t.i. štajerska smer, ki je del vzdolžne slovenske prometne osi, na kateri se združujejo povezave dela srednje in vzhodne Evrope z Jadranom in severno Italijo. Ta prometna smer je hkrati pomembna med regionalna povezava z Osrednjeslovensko in Podravsko regijo. V načrtu je tudi 3. razvojna os, ki bo pomembno vplivala na povezovanje regionalnih središč Koroške, Savinjske, Zasavja, Spodnjega Posavja, in Jugovzhodne Slovenije s pomembnimi središči v Avstriji in na Hrvaškem.

Ključni viri

Savinjska regija ima izjemno lesno bogastvo, saj je več kot 60 % prekrivajo gozdovi. Regija ima tudi veliko vodno bogastvo zaradi velikega števila rek, jezer ter izvirov pitne, termalne in mineralne vode. Osrednja reka regije je Savinja, najdaljša reka, ki teče izključno po slovenskem ozemlju. Za turizem je pomembna tudi Logarska dolina, ena najlepših alpskih dolin. Večja jezera in ribniki Savinjske regije so Šmartinsko, Velenjsko, Družmirsko, Škalsko, Braslovško, Žovneško, Presersko, Slivniško jezero, ribnik Vrbje pri Žalcu, ribnik Jernejček in drugi. Naravna posebnost regije je Kozjanski park, eno najstarejših zavarovanih območij Slovenije. V regijo spada tudi območje Pohorja s pestrim rastlinskim in živalskim svetom. Posebno naravno bogastvo se nahaja v Velenjski kotlini, kjer je največje nahajališče lignita v tem delu Evrope (RASR, 2011). Regija je pomembna z vidika energetika, v njej deluje termoelektrarna Šoštanj, ki prispeva tudi k deležu emisij.

V tej regiji je nastalo največ odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (34 % vseh odpadkov v Sloveniji), delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov pa je bil med najvišjimi v Sloveniji. 89 % izpuščene vode v javno kanalizacijo je bilo prečiščene, kar je enako slovenskemu povprečju (Statistični Urad RS, 2017)

Krožni potenciali regije

V savinski regiji se priložnosti za razvoj krožnega gospodarstva raznolike; nahajajo se tako pri večjih industrijskih podjetjih, kot je npr. Gorenje, kjer nastajajo odpadni materiali, pri obdelavi komunalnih odpadkih, ki jih je glede na slovensko povprečje nadpovprečno veliko, pri trajnostni rabi gozdov ter turizmu, še posebej zdraviliškemu. Zaradi visokega deleža socialno ogroženega prebivalstva so pomembna tudi socialna podjetja, kot je Center uporabe Velenje.

2. Ključne točke posveta

Posvet “Potenciali krožnega gospodarstva v Savinjski regiji” je izvedlo Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije v sodelovanju s Savinjsko – Šaleško gospodarsko zbornico v sklopu regijskega obiska Vlade RS v Savinjski regiji 9. maja 2017 v dvorani Saše Inkubatorja v Velenju, Šaleška cesta 2, 3320 Velenje.

Program in udeleženci

Pozdravni nagovori: župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, državni sekretar Tadej Slapnik, ministrica za okolje in prostor RS Irena Majcen, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo RS Zdravko Počivalšek

Predstavitev ukrepov spodbujanja gospodarstva in zaposlovanja s poudarkom na področju krožnega gospodarstva: Marija Čebular Zajec, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Tanja Bolte, direktorica, Direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, Klemen Potisek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije

Okrogla miza s predstavniki primerov dobrih praks krožnega gospodarstva v regiji: Mojca Kert in Tanja Šepul, Petrol Energetika, Emil Šehić, Zeos d.o.o.,Marko Krajner, EPEA Switzerland GmbH, Alenka Košir, Center ponovne uporabe Velenje.

3. Primeri dobrih praks v regiji

Zeos d.o.o

Odpadna električna in elektronska oprema je eden od najhitreje rastočih vrst odpadkov na svetu. Sistemsko ravnanje s z njimi je eno v kontekstu krožnega gospodarstva nujno. Pionor tovrstnih prizadevanje je družba Zeos d.o.o., ki se ukvaja z zbiranjem in predelavo e-odpadkov. Ustanovljena je bila po na podlagi zahtev Direktive 2002/96/ES Evropskega parlamenta in sveta o odpadni električni in elektronski opremi ter odločitve slovenskih proizvajalcev, pridobiteljev ali uvoznikov EE opreme, da svoje obveznosti, ki izhajajo iz principa razširjene odgovornosti proizvajalcev izpolnjujejo v obliki skupne sheme. Skozi leta delovanja jim je uspelo razširiti mrežo zbiralnikov za e-odpadke po vseh Sloveniji in vzpostaviti dolgoročno vzdržen finančni model poslovanja. Na začetku se je podjetje ukvarjalo izključno z odpadno električno in elektronsko opremo, postopoma pa je svoje delovanje razširilo tudi na odpadne sijalke, odpadne prenosne baterije in akumulatorje ter nagrobne sveče. Tako zbiranje kot obdelava električnih in elektronskih odpadkov se vrši ločeno po t.i. zbirno predelovanih skupinah, reciklaža pa poteka v zbirnih centrih v Sloveniji. Če vzamemo za primer predelavo hladilnika, le ta zajema razstavljanje, odstranjevanje nevarnih snovi in plina ter kondenzatorjev in kompresorjev. Predelani materiali, pridobljeni iz ohišij pa se vrnejo v proizvodnjo novih izdelkov ali pa v proces okolju prijaznega odstranjevanja.

Zeos d.o.o., 2017

Center ponovne uporabe Velenje

V Center ponovne uporabe Velenje lahko občani, prebivalci Šaleške doline, oddajo rabljene stvari iz gospodinjstev, kot so: pohištvo, gospodinjski aparati, posoda, keramika, športna oprema, knjige, dekorativni dodatki (slike, spominki ) in otroška oprema. Vsa oprema mora biti še delujoča in primerna za uporabo. V Centru ponovne uporabe nato predmete očistijo, popravijo in razstavijo v lepo urejenem salonu v središču Velenja. Namesto, da bi končali na smetišču ti predmeti pridejo v roke ljudi, ki jih potrebujejo po simbolični ceni. Kot socialno podjetje opravlja Center ponovne uporabe družbeno koristno funkcijo, podaljševanje roka uporabe ter popravljanje različnih predmetov pa je tudi eden od stebrov krožnega gospodarstva. Ljudje so podjetje hitro vzeli za svoje, saj so že v prvih mesecih delovanja prodali več kot 10 ton pohištva (M. Kotnik, Nedelo, 2014) in drugih gospodinjskih izdelkov. Center pogosto tudi daruje predmete različnim zavodom, kot je Materinski dom Velenju.

Plastika Skaza

Skaza je inovativno, hitrorastoče, tržno usmerjeno podjetje s področja plastike. Uvrščeni smo med 1000 podjetij, ki najbolj navdihujejo Evropo. So več kot 30-letni razvojni partner podjetjem z različnih področij, kot so bela tehnika, pohištvena in elektroindustrija ter avtomobilska industrija. Velenjsko podjetje, katere izvršna direktorica je Laura Rednak, se je zadnja leta preobrazilo v razvojno naravnano podjetje, ki postavlja nove trende v tehnološkem razvoju izdelkov iz ekološke plastike. Dokaz, da je lahko tudi plastika del krožnega gospodarstva je tudi njihov večkrat nagrajen koš za biološke odpadke za gospodinjstva z imenom Organko. Izdelan je namreč iz reciklirane plastike, dopušča pa trajnejšo hrambo bioloških odpadkov brez vonja.

Viri

Razvojna agencija Savinjske regije (2011). Predstavitveni katalog Savinjske regije. Najdeno 25.10.2017 na spletnem naslovu http://www.rasr.si/si/files/default/Predstavitveni%20katalog%20Savinjske%20regije.pdf

Razvojna agencija Savinjske regije (2011). Savinjska regija – Osebna izkaznica. Najdeno 25.9.2017 na spletnem naslovu http://www.rasr.si/si/savinjska-regija

Statistični urad RS (2017). Savinjska regija. Najdeno 25.9.2017 na spletnem naslovu http://www.stat.si/obcine/sl/2015/Region/Index/4

Fotografije

Kotnik, M. Nedelo (29.6.2014). Staro, a zavito še v celofan. Najdeno 25.10.2017 na spletnem naslovu http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/staro-a-zavito-se-v-celofan.html

Zeos d.o.o. (2017). Projekti Life. Najdeno 25.10.2017 na spletnem naslovu http://www.zeos.si/sl/ozave%C5%A1%C4%8Danje/projekti-life.html