Slovenija se s Kažipotom prehoda v krožno gospodarstvo pridružuje državam, ki krožno gospodarstvo umeščajo med nacionalne strateške prioritete
V petek, 11. maja, bo na tretji Circular Change konferenci v Mariboru prvič javno predstavljen Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije, ki je nastal v sklopu aktivnosti Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije pod vodstvom Kabineta predsednika Vlade RS, s ciljem uresničiti strateško usmeritev vlade RS pod vodstvom dr. Mira Cerarja, za prehod Slovenije v krožno gospodarstvo. Proces priprave dokumenta je potekal od oktobra 2017 do aprila 2018 pod okriljem Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije, naročnik izdelave Kažipota je Ministrstvo za okolje in prostor. konzorcij avtorjev dokumenta pa je vodila platforma Circular Change – med avtorji tudi dr. Janez Potočnik in Institut Jožef Stefan. Predsednik vlade dr. Miro Cerar bo v nagovoru udeležencev mednarodne konference izpostavil vlogo tega dokumenta.
Proces nastanka Kažipota je utemeljen na regionalnih posvetih, ki so potekali v Sloveniji v soorganizaciji Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor, kot nosilcema priprave dokumenta. Posveti so bili izpeljani v sodelovanju z izvajalci javnega naročila in avtorji Kažipota. Konzorcij avtorjev, med katerimi so dr. Janez Potočnik, predstavniki Instituta Jožef Stefan in drugi, je vodila platforma Circular Change.
V okviru 12 regionalnih posvetov po Sloveniji, ki so bili namenjeni prepoznavanju in vrednotenju potencialov vsake od regij, tako v okviru naravnih danosti kot gospodarskih dejavnosti, znanja in dobrih praks, so se izoblikovala štiri prednostna področja krožnega prehoda Slovenije. Ta so: prehrambni sistem, gozdne verige vrednosti, predelovalne dejavnosti in mobilnost. Pri tem so bila upoštevana tudi Strateško razvojna inovacijska partnerstva(SRIPi), predvsem SRIP Krožno gospodarstvo.
Prepoznavni element Kažipota je »krožni trikotnik«, ki poudarja pomen sistemskega prehoda iz linearnega v krožni ekonomski model, v okviru katerega velja močna soodvisnost med tremi elementi – krožnim gospodarstvom (modeli poslovanja), krožno spremembo(vladne politike) in krožno kulturo (državljani). Dokument predstavi v zaključku tudi priporočila vladi, kako učinkovito pristopiti k udejanjanju krožnega prehoda in katere prednosti in ovire so bile v procesu nastajanja dokumenta prepoznane.
Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije v Sloveniji vodi in podpira proces prehoda v krožno gospodarstvo in deluje tudi mednarodno. Povezuje vse deležnike, poudarek pa je na podjetjih. Imenovala ga je Vlada RS v letu 2015 z namenom spodbujanja in spremljanja prehoda v zeleno in krožno gospodarstvo. Prehod je proces, ki zahteva spremembe v celotni družbi – od načina proizvodnje in potrošnje, do premisleka vrednot in sprememb vzorcev obnašanja, nujna pa so tudi vlaganja v razvoj znanj in spodbujanje inovacij.
V okviru procesa nastajanja Kažipota se je med soustvarjalci in vključenimi deležniki razvila skupna vizija in izoblikovala potreba po nadaljnjem sodelovanju, ki naj v Kažipotu nakazane smeri v obliki akcijskega načrta nadgradi in uspešno udejanji. Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije si lahko ogledate na spodnjih povezavah.